GLASBA

Avtorsko glasbeno delo

Sodelovanja

Glasbene delavnice

V več kot tridesetih letih igranja kitare je Etbin razvijal samosvoje tehnike igranja in jih združeval z znanimi pristopi iz različnih glasbenih zapuščin. Vsekakor je njegovo zapisano glasbo, v katero vpleta svobodno improvizacijo, na takšen ali drugačen način zelo težko opredeliti.

V Etbinovi glasbi je komaj zaznaven vpliv etničnega izročila, ki je lahko nastalo samo na tem majhnem koščku planeta – južnem delu Srednje Evrope med severnim Jadranom, visokimi grebeni in vrhovi Alp ter neskončnimi ravnicami, ki se raztezajo proti vzhodu.
In vendar sta ga popotna žilica in njegov `above us only skies` (kaj bi pa še pričakovali več?) duh vodila daleč preko teh meja v globalizacijo v najboljšem smislu te besede. Kot posledica njegovega obrednega pristopa h glasbi nastajajo minimalistične strukture iz ročno tkanih strunskih zvokov, rahlo oddaljenih od `deus ex machina` brezhibnosti. Ravno v trenutku, ko začne pozoren par ušes vzpostavljati umiritev duha, se pojavi blagodejen piš ali pa oster, prodoren zvok, ki napoveduje spremembe.
 

              IZRAZNA SREDSTVA

Etbin je enočlanski orkester, saj 'samozadostno' večglasje klasične kitare – orkestra v malem – pogosto nadgradi z dialogom dvojih orglic ali (in!) glasom. Vendar ostaja kitara Etbinovo osnovno orodje za komponiranje glasbe. Često poenostavljena naracija – kot mantra s pomočjo repeticije, postane podlaga, v katero instrument in njegova prostorska vmeščenost tketa novo pripoved. Ta je bila pravzaprav že vseskozi tam. Fizikalne zakonitosti angelskim zborom alikvotnih tonov niso nikoli dopuščale, da bi utihnili. Nikogar ne potrebujejo, a vseeno radi zaplešejo z nami, ko jih prepoznamo. Podpirajo pogum čuječega posrednika, ki se z vsemi sredstvi – nenavadne tehnike igranja instrumenta, potem polifonija, poliritmika in tako dalje, poda v dialog s samim sabo.

Diatonične orglice so eden redkih glasbenih instrumentov, ki jih lahko s pomočjo ustreznega stojala igramo brez uporabe rok. Primanjkljaj kromatičnih tonov v enem samem tonovskem načinu Etbin blaži z izbranim parom orglic in posebno tehniko vnihavanja jezička, ki obenem povsem spremeni barvo glasu. 'Orkester v malem' se tako poveča za enega solista, sicer pa orglice z akordi bogatijo harmonijo.
Glas uporabi Etbin le v redkih primerih predvsem kot tretji glasbeni instrument. Besede svoje večne pomenske vloge sicer ne izgubijo, le izenačujejo se z zvenom ali se mu celo podredijo. To je glasbenikov odgovor na 'samoumevno zlorabo' glasbe kot podlage za besedno sporočilo.